Besedilo: Mira Jerenec
Vir: Knjiga Svet Belanov, Cirkulane, 2005.
Zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov so začetki današnje župnijske cerkve sv. Barbare precej nejasni. V strokovni literaturi se je uveljavilo mnenje, da segajo v zgodnje 15. stoletje, novejše raziskave pa kažejo tudi na možnost, da je cerkev v osnovi še romanska, iz 13. stoletja, in da je nastala nekako v istem času kot cerkev sv. Katarine. V 17. stoletju so cerkev sestavljali gotski prezbiterij, zvonik s tremi zvonovi in pevski kor. Med leti 1674 in 1684 so barokizirali cerkveno ladjo in dogradili obe kapeli (sv. Jožefa in Rožnovenske Matere Božje) ter zakristijo. Po dograditvi cerkve so k sv. Barbari prenesli tudi sedež župnije, ki je bil do takrat pri cerkvi sv. Katarine. Okoli leta 1773 so na novo pozidali zahodni zvonik, pevsko emporo, adaptirali zakristijo z oratorijem ter cerkev v celoti prekrili. Cerkev je bila ponovno temeljito prenovljena v začetku 20. stoletja, v času župnika Janeza Vogrina. L. 1916 je vojska rekvirirala bakreno streho cerkvenega zvonika in tri zvonove, ki so jih l. 1922 nadomestili z novimi.
Med drugo svetovno. vojno so Nemci iz zvonika neznano kam odpeljali vse zvonove z izjemo velikega zvona. L. 1872 je cerkev dobila nove orgle, ki so služile svojemu namenu do l. 1906, ko so jih zamenjali z novimi, Brandlovimi. Sedanje orgle so iz l. 1978 in so delo mojstra A. Jenka iz Ljubljane. L. 1992 so v cerkveni zvonik namestili tudi dva nova zvonova. Najstarejša znana upodobitev župnijske cerkve Sv. Barbare je prikazana na veduti Cirkulan, ki se nahaja na oboku v podkorju cerkve. Leta 1819 jo je naslikal Johann Ledewasch, ki je tedaj poslikal tudi notranjost cerkvene ladje. Te freske je l. 1889 obnovil Fantoni, nato pa l. 1909 slikar Franc Horvat.
Današnja zunanja podoba cerkve je enaka kot je bila pred približno 200 leti. Cerkev, ki leži na vzpetini na robu vasi, sestavljajo prezbiterij, ladja z dvema kapelama, zakristija ter mogočni zvonik, postavljen pred zahodno fasado cerkve, ki je eden izmed najvišjih v Sloveniji.
